Raziskovalna ekipa

Raziskovalno ekipo sestavlja pet raziskovalcev z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se v svojem primarnem raziskovalnem delu ukvarjajo s filozofskimi področji, tesno povezanimi z vsebino in cilji projekta, s čimer bodo prispevali k poglobljeni in celoviti raziskavi ladaškega puščavništva, poleg teh pa tudi raziskovalec z Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki skrbi za urejanje dokumentacijske podatkovne baze dragocene snovne in nesnovne dediščine jogijev in jogini. Z raziskovalno ekipo sodelujeta tudi zunanja sodelavca, fotograf Bojan Brecelj ter umetnica in geomantka Ivana Petan, poleg tega pa tudi številni domačini iz Ladakha in Kašmirja, ki s svojim poznavanjem tamkajšnje tradicije budizma in lokalnega okolja prispevajo k uspešni izvedbi nekaterih raziskovalnih nalog.

doc. dr. Nina Petek

Vodja raziskovalnega projekta, raziskovalka, vodja raziskav področja budističnih meditacijskih tehnik

Nina Petek je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje predmete s področja azijskih filozofsko-religijskih tradicij, s posebnim poudarkom na filozofskih tradicijah in religijah Indije. Raziskovalno se ukvarja z ontologijo in epistemologijo v filozofskih šolah Indije in Tibeta ter tradicijo budističnega puščavništva. Prevaja iz sanskrta v slovenščino, poleg tega pa je avtorica dveh znanstvenih monografij: Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (Založba Pivec, 2021) in Na pragu prebujenja: svetovi sanj v budizmu (Založba Beletrina, 2022). Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

Področja raziskav v projektu: analiza filozofskih besedil, proučevanje meditacijskih tehnik, zbiranje in urejanje intervjujev na terenskem delu v Ladakhu, urejanje gradiva za spletno dokumentacijsko bazo

Sebastijan Pešec

Raziskovalec, vodja področja raziskav zgodovinskih arhivov in korpusa filozofskih besedil šole kagyu

Sebastijan Pešec je magister filozofije in diplomirani zgodovinar, trenutno pa dokončuje doktorski študij filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo etične senzibilnosti pri Nietzscheju in daoistih. Je asistent raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se poleg budističnih in daoističnih filozofskih tokov ukvarja tudi z Nietzschejevo filozofijo, sodobno etiko, filozofsko antropologijo in filozofijo religije.

Področja raziskav v projektu: analiza filozofskih besedil, študij zgodovinskih dokumentov in ladaških kronik, proučevanje razvoja budizma in puščavniške tradicije v Ladakhu, urejanje gradiva za spletno dokumentacijsko bazo

doc. dr. Damjan Popič

Raziskovalec, vodja področja urejanja dokumentacijske podatkovne baze

Damjan Popič je docent na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in član Laboratorija za kognitivno modeliranje Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se osredotoča predvsem na digitalno humanistiko, korpusno jezikoslovje in izdelavo jezikovnih virov za pomoč različnim skupnostim govorcev, še posebno ogroženim.

Področja raziskav v projektu: skrbništvo in urejanje dokumentacijske podatkovne baze, digitalizacija snovne dediščine

red. prof. dr. Olga Markič

Raziskovalka, vodja raziskav področja puščavniki in družba

Olga Markič je redna profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu ukvarja s področji logike in teorije argumentacije, filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije športa in analitične filozofije.

Področja raziskav v projektu: analiza budističnih filozofskih besedil, analiza vsebine mentalnih stanj, zavestnih doživljajev in raznih kognitivnih procesov v kontekstu proučevanja meditacijskih tehnik in meditacijskih izkustev

doc. dr. Blaž Zabel

Raziskovalec, vodja področja proučevanja arhivov prvih evropskih raziskovalcev Ladakha

Blaž Zabel je docent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer opravlja delo asistenta pri predmetih s področja estetike, etike, filozofije religije, filozofske antropologije, metafizike in ontologije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z intelektualno zgodovino s posebnim poudarkom na etiki in zgodovini globalizacije. Je vodja raziskovalnega projekta Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARiS).

Področja raziskav v projektu: proučevanje arhivov prvih evropskih raziskovalcev v Ladakhu, arhivske raziskave zapuščine Sándorja Csome de Kőrösa, proučevanje različnih vidikov puščavniške tradicije v kontekstu globaliziranega sveta

red. prof. dr. Borut Ošlaj

Raziskovalec, vodja raziskav področja puščavniki in narava

Borut Ošlaj je redni profesor za filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral na področjih filozofije (A) in umetnostne zgodovine (B). Doktoriral je na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava, raziskuje in objavlja na področjih etike, filozofske antropologije in filozofije religije. Je podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko in ustanovni član gibanja Svetovni etos Slovenija.

Področja raziskav v projektu: analiza budističnih filozofskih besedil, študija meditacijskih tehnik in meditacijskih izkustev s perspektive različnih stanj zavesti in spoznavnih metod

doc. dr. Jan Ciglenečki

Raziskovalec

Jan Ciglenečki je docent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer poučuje predmete s področja antične in srednjeveške filozofije ter azijskih filozofsko-religijskih tradicij. Pri Inštitutu za študije meništva in kontemplativne znanosti njegovo primarno področje raziskovanja predstavljajo vzhodne meniške tradicije, zlasti egiptovsko puščavništvo. Med letoma 2018 in 2019 je pod okriljem Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu (ARCE) vodil projekt »Ogrožene puščavske naselbine: dokumentiranje koptske dediščine v Srednjem Egiptu in Vzhodni puščavi«.

Področja raziskav v projektu: proučevanje arhivov prvih evropskih raziskovalcev v Ladakhu

Zunanji sodelavci

Bojan Brecelj

Fotograf, videoproducent, umetnik

Bojan Brecelj, s koreninami iz Sredozemlja, je priznan profesionalni fotograf, umetnik in novinar, ki že od otroštva pluje po Sredozemlju. Izkušnje z metodologijo obsežnega projekta, kot je projekt MED Land (z začetkom leta 2016), je pridobil iz svojih lastnih projektov pa tudi v sodelovanju v številnih novinarskih in umetniških skupinah. Svoje projektno delo je začel s portreti civilizacij, živečimi ob velikih svetovnih rekah (Ganges, Nil in Sepik v Papui Novi Gvineji), ki so bili objavljeni v uglednih svetovnih in domačih revijah in knjigah. Leta 2010 je začel ustvarjati serijo portretnih del na območju Sredozemlja, s čimer je ustvaril temelje za projekt MED Land. Svoj izvirni avtoportretni studio, poimenovan Selffishstudio, je razvijal v zadnjih desetih letih, z njim pa je dosegel izjemne rezultate, kot so serije družbenih študij in portretov, na primer v Sarajevu (2012–2014) in Palestini (2018).

Področje sodelovanja pri projektu: fotograf za dokumentarno in umetniško fotografijo ogrožene snovne in nesnovne dediščine ladaškega puščavništva, videoproducent

Ivana Petan

Umetnica, geomantka

Ivana Petan, magistra znanosti, smer Teorija in filozofija vizualnih umetnosti, od leta 2007 samozaposlena v kulturi. Živi in deluje med Ljubljano in Novo vasjo na Krasu. Kot kulturnica deluje predvsem na področjih keramike in geomantije, doma in po svetu. Sodeluje na simpozijih in delavnicah keramike, razstavlja skupinsko in samostojno, predaja znanje keramike, lončarstva in geomantije, ustvarja v geomantičnih in litopunkturnih projektih ter vseh preostalih projektih, ki jo pokličejo v soustvarjanje, povezovanje različnosti in ji odpirajo nove horizonte znanega in možnega.